|
Višina košnje se spreminja glede na letni čas. Spomladi in jeseni je priporočljiva višina 3-4 cm, poleti pa 4-5 cm.
Pogostost košnje se spreminja glede na:
- padavine
- zalivanje
- gnojenje
- različne vrste semena
Pri košnji moramo upoštevati:
- trata mora biti suha
- rezila na kosilnici morajo biti ostra
- pokošeno travo zmeraj odstranimo, če ne kosimo s kosilnicami, ki imajo košaro
- v intenzivni rasti lahko trato enkrat na mesec pregrabimo
NA TRATI NE MENJAVAMO IN NE NALIVAMO OLJA ALI GORIVA V KOSILNICO
Zalivanje mora biti razpršeno, ne glede na to ali imamo namakalni sistem ali zalivamo ročno. Najbolje je namakati v zgodnjih jutranjih ali vsaj večernih urah. Pri tem moramo paziti na:
- če je trata premalo zalita, se bodo predeli začeli sušiti in rasti bodo začeli pleveli, ki so bolj odporni
- če je zalita preveč, se spirajo hranila in posledica je ravno taka, trata propada, razvijejo se mahovi in pleveli
Potrebe po namakanju se spreminjajo glede na:
- teren, kjer imamo trato (sonce ali senca)
- tip terena oz. zemljišča
- deževno in sušno obdobje
Dobro pripravljen in gnojen teren, na katerem imamo trato, dovoljuje koreninam, da zrastejo v globino 15-20 cm. Tak koreninski sistem lahko pride do vode tudi ob manj ugodnem vremenskem času. Spomladi (do konca maja) so potrebe po vodi med 2-3 litre/m2. Poleti (junij, julij, avgust) se potreba poveča na 5-8 l/m2, v mesecu septembru pa pade na 3-5 l/m2 na teden.
Zalivanje po setvi
Zemlja mora biti med kaljenjem semena vedno vlažna. V suši pa zalivamo tudi po kaljenju, ko se trava že razrašča.
Zalivanje po polaganju travnih zvitkov
Takoj po polaganju oziroma že med delom je potrebno položeno travno površino močno zaliti. Voda mora prepojiti celotno debelino zvitka in 1 cm podlage. S tem dosežemo, da se fina zemlja zlije okoli korenin in iztisne zrak. Odrezanim koreninam trave tako omogočimo, da poženejo v podlago in pritrdijo travni zvitek. Z zalivanjem dovajamo vodo travnim listom, da si lahko s fotosintezo pridelujejo potrebno hrano.
 S košnjo odnesemo s trate obilico organskih snovi, zato moramo z gnojenjem to nadomestiti. Trata, ki je slabo gnojena, ni odporna na bolezni, se redči in tako se širi rast plevelov. Take trate si verjetno nismo želeli, zato jo bomo raje pravilno vzdrževali. Največja potreba je po makroelementih (dušik, fosfor in kalij). Kalcija in magnezija dodajamo v manjših količinah. Še manj pa trata potrebuje mikroelementov (železo, cink, kobalt, mangan). Na tržišču dobimo kompleksna gnojila, ki imajo vse elemente v pravilnem sorazmerju. Gnojila, ki so počasi topna, so primerna zato, ker se elementi počasi raztapljajo, tako da imajo po eni strani korenine hranila enakomerno porazdeljena, po drugi strani pa se ne raztapljajo vsa naenkrat in s tem ne onesnažujemo podtalnice. Gnojila lahko trosimo ročno, z ročnimi trosilci ali s trosilnimi vozički. Vedno upoštevamo doziranje, ki je navedeno na embalaži. Če pretiravamo, lahko pride do ožiga, če pa potresemo premalo, ne dosežemo želenega učinka. V povprečju gnojimo 4 x letno, prvič spomladi (začetno z več dušika) in zadnjič jeseni (založno z manj dušika). Zaradi gnojenje ni nihanj v rasti, trava raste počasneje, enakomerno in postaja bolj gosta. Pri tem je potrebno manj košenj, trava je lepo obarvana, in je bolj odporna na sušo in gaženje. Gnojilom lahko dodamo herbicid proti širokolistnim plevelom in uničevalec mahu.
Trato moramo zračiti, da odstranimo filc (delci odmrlih in posušenih travnih bilk). S tem se poveča kroženje zraka in rast trate je bujnejša. Vzroki za nastanek filca so:
- previsoka košnja
- slabo pograbljena pokošena trava
- prevelik razmak med košnjami
- previsoka ali prenizka koncentracija dušika
- pretirano zalivanje
- zbitost terena
Primeren čas za zračenje - vertikuliranje je pozno spomladi (maj, junij) in na koncu poletja (september). Manjše površine obdelujemo s prezračevalnimi grabljami, večje pa z vertikulirnimi stroji. Suho odmrlo travo (filc), ki smo jo izvlekli, moramo odstraniti. Ko smo to naredili, lahko teren, če je potrebno, tudi peskamo.
Košnja: za 1 - 2 cm višje kot na sončnih legah.
Zalivanje: minimalno, samo ob izrednih sušah
Gnojenje: spomladi, minimalno, s počasi topnimi gnojili
Z analizo zemlje ugotovimo prisotnost in dostopnost hranil ter strukturo tal. Pravilno analizo naredijo le v laboratorijih, kjer se s tem kvarjajo. V poročilu nam predlagajo tudi izboljšave zemlje. Priporočamo, da opravite analizo zemlje pred vsako obnovo trate oziroma vsakih deset let.
Ob koncu zimskega časa, ko ne zmrzuje več, je priporočljivo trato povaljati z lažjim vrtnarskim valjarjem. S tem se poravnajo manjše grbine, ki so se dvignile zaradi zmrzovanja zemlje in krtine. Pretirano valjanje škoduje trati, saj se tla prekomerno zbijejo.
To pomeni enakomerno razporeditev kremenove mivke z namenom da:
- izboljšamo strukturo terena in s tem povečamo cirkulacijo zraka in vode
- zvišamo trdnost terena in s tem ne zbitost
- zapolnimo luknje po luknjanju
Kremenova mivka mora vsebovati naslednje karakteristike:
- homogena granulacija z velikostjo delcev 0,25 - 2 mm
- biti mora prečiščena (ne sme vsebovati zemlje, ilovice, organskih delcev)
- ne sme vsebovati karbonatov, ki bi spremenili strukturo, oziroma bi se ti delci zlepili
Količina kremenčevega peska, ki ga porabimo na kvadratni meter je približno 3 - 5 litrov. Količina se lahko poveča, če smo površino predhodno luknjali. Peskamo lahko ročno (manjše površine) s primernimi grabljami ali strojno s peskalniki.
 Trate se po setvi sorazmerno hitro zaplevelijo (trate posejane aprila, poškropimo šele septembra). Plevele uničujemo mehansko (ročno) ali kemično (s herbicidi). S totalnimi herbicidi uničimo vse plevele in trave (1 dl boom efekta zmešamo v 10 l vode, dodamo žličko pomivalnega praška). S selektivnimi herbicidi pa zatiramo širokolistne plevele. Na majhnih vrtnih tratah lahko plevel škropimo z vrtno zalivalko. Pazimo, da ne tretiramo dvakrat iste površine. Škropimo vsaj 3 dni po košnji, ob lepem vremenu, ko ni vetra in ko v travi ni več rose. Temperatura zraka naj bo okrog 15 stopinj C, ob hudi vročini pa ne škropimo.
Težav z mahom nimamo, če skrbimo za ustrezno zračnost tal. Sicer pa uporabljamo mahex (100 g/m2) ali zeleno galico (40 do 70 g/m2).
Ličinke majskega in junijskega hrošča ter strune žrejo korenine trav, ki zato rumeni. Deževniki so sicer koristni, če pa jih je v trati preveč, povzročajo preglavice. Kupčki humusne zemlje otežujejo košnjo s kosilnicami in hojo. Na njih se zaraste semenski plevel. Ogrce, strune in deževnike uničimo z insekticidom thiodan, s katerim zalijemo trato pred padavinami (3 do 4 ml) thiodana zmešamo v 10 l vode in zalijemo 10 m2 trate).
Če trata ni vzdrževana, jo kaj hitro napadejo razne plesni, ki lahko delno ali pa povsem uničijo tratno površino. Zato moramo biti pazljivi že pri pripravi terena za setev. Plesni moramo zdraviti takoj, ko se pojavijo. Škropljenje z odgovarjajočim fungicidom moramo ponoviti še potem, ko plesen ni več prisotna.
Škropiti moramo s škropilnicami, ki so le za ta namen in upoštevati moramo navodila, ki so priložena takim pripravkom. Pri izbiri fungicida se moramo posvetovati s prodajalci, ki so strokovno usposobljeni za to. Pozorni moramo biti, da v času škropljenja ne piha veter.
FUNGICIDI, HERBICIDI IN INSEKTICIDI ONESNAŽUJEJO NAŠO OKOLICO, ZATO BODIMO PAZLJIVI PRI NJIHOVI UPORABI. Najbolje je, da skrbimo za ugodne rastne razmere, tako da nam jih ne bo treba uporabljati.
|
vrt?
